»Ko sem že celo vrsto let snemal slavčka tukaj, pa tudi na drugih krajih, mi je prišla v roke oziroma me je prijatelj opozoril na knjigo San Michelle Axla Muntheja. In ta tekst me je prevzel. Začel sem na čisto drugačen način poslušat slavčke, čeprav sem že prej vedel, da v nekaterih krajih ptiče oslepijo, bodisi slavčke bodisi druge ptiče, zato, da si mislijo, da je noč.«

»Kot ministru mi niso povedali ne o kraji ne o preiskavi.«

»Šteger ni računal s tem, da sem jaz že 30 let dosti uveljavljen satirik, in da so v tej knjigi tudi satirični elementi, ki jih zastopa maček Kotik.«

»Jaz sem knjiga. Ti si knjiga. Vsi smo knjige.«

»V prvi knjigi pišem o tem, kako mi je šlo vse narobe in sem si nekako želela, da bi vse to videl ves svet, zato sem jokala kot otroci: 'Poglejte mene! Jaz sem posebna!' Za pozornost je šlo. No, saj, dobila sem jo še prehitro. V drugi knjigi pa že zaradi lastne podobe, imidža ... Je*** ga, zdaj to 'furam'. Ali pišem posebno, pa je treba vprašati bralce.«

»… Ko rečem midva, se pravi, da postanem odgovoren tudi za neko drugo drobno eksistenco, ki segreva svoj novi rod, skrit v grmovju, ki me spominja tudi po tej plati, da je prejšnji dan sijalo sonce, da je nekoč sijalo sonce tudi meni in da mi slavček v svojem petju posreduje svetlobo oziroma energijo tistega Sonca, ki sem ga spoznal kot otrok.«

»Na volitvah bomo zmagali bodisi mi bodisi desnica, neodločenega izida ne bo.«

»Kaj, zakaj in kako sem se zaljubila v osebo namesto v njen spol, bi z veseljem odgovorila, če bi me kdo vprašal, a kot sem že rekla, nihče ni vprašal. Srečna sem, da sem to lahko povedala v tej knjigi — enkrat za vselej.«

»Ko sem videl, kako izgleda finska bela knjiga, sem videl, da potrebujejo takšne ljudi, kot sem jaz.«